NSO1505 Asaenmente 2 Ela Hloko
Due Date: April 2026
POTŠIŠO YA 1
1.1 (a) Magorontšu a mantšu ao a ngwadilwego ka bokoto
Magorontšu ke dikarolo tše nnyane tša lentšu tše di šomago mmogo go aga sebopego sa lona. Ka
polelo ya Sesotho sa Leboa, mantšu a bantši a bopilwe ka lehlathi (prefix), modu (stem) le
sehlomathi (suffix). Tlhahlobo ya magorontšu e bohlokwa ka gobane e re thuša go kwešiša moelelo
wa lentšu le kamoo le šomišwago ka gona polelong.
pošiš e ka arolwa ka:
po- (lehlathi) + -šiš (modu). Lehlathi le bontšha sehlopha sa leina goba modiro, mola modu e
le karolo ye kgolo ye e rwalago moelelo.
lebelwana e na le dikarolo tše tharo:
le- (lehlathi) + -bel (modu) + -wana (sehlomathi). Sehlomathi -wana se šomišwa go bontšha
nyenyefatšo goba sengwe se sennyane, ka fao lentšu le ka šupa sengwe se sennyane goba
ka lerato.
matchatši e ka hlathollwa ka:
ma- (lehlathi la bontši) + -chatši (modu). Lehlathi la “ma-” le bontšha bontši, ka fao leina le
bolela dilo tše dintši.
bagwera e bopilwe ka:
ba- (lehlathi la bontši) + -gwer (modu) + -a (mafelelo). Se se bontšha gore lentšu le bolela
batho ba bantši, e lego bagwera.
Tlhahlobo ye e bontšha gore polelo ya Sesotho sa Leboa e na le peakanyo ye e tiilego ya go aga
mantšu, moo dikarolo tše di fapanego di šomago mmogo go fa lentšu moelelo o feletšego.
1.1 (b) Lehlathafelo le le bopilwego go tšwa leineng
Lehlathafelo ke lentšu leo le tšwago leineng gomme la fetoga go bontšha lefelo, nako goba mokgwa.
Phetošo ye e direga ge leina le fiwa sehlomathi goba le kopanywa le mantšu a mangwe go fetoša
mošomo wa lona polelong.
bookelo → bookelong
“bookelo” ke leina leo le šupago lefelo. Ge go oketšwa -ng, le fetoga “bookelong”, leo le
šupago lefelo leo sengwe se diregago go lona.
kgakanyo → ka kgakanyo
Mo, leina “kgakanyo” le dirišitšwe le lehlathi “ka” go bontšha mokgwa woo sengwe se
diregago ka wona.